O nas
Ljubezen do živali sem podedovala od staršev, ki sta mi omogočila, da so bile živali ob meni od rojstva naprej. Vsaka od živalic s katerimi sem delila svoje življenje, me je nekaj naučila in vsaka od njih ima v mojem srcu prav posebno mesto.
Na tem mestu bi vam želela predstaviti svojo zgodbo. Prva leta svojega življenja sem preživela v družbi mešančka med šarplanincem in kraškim ovčarjem z imenom Medo. Medo je bil velik mladiček, ampak na žalost nas je zapustil že v 8. letu starosti. S svojo nenadno smrtjo je pustil ogromno praznino, zato smo se odločili v naše življenje sprejeti novega psička. Leta 1998 je prišla v naš dom zelo posebna psička edine avtohtone slovenske pasme, kraški ovčar, z imenom Roni.
Roni nas je očarala že prvi trenutek ter v naše življenje prinesla veliko veselja in pozitivne energije. Skupaj z njo, smo v letu 1999 zaključili tečaj osnovne poslušnosti in uspešno opravili izpit. Od nje smo se poslovili jeseni 2013, po 15. letih in pol skupnega življenja. Praznina, ki jo je pustila je neizmerna. Z Roni sem odraščala in se od nje veliko naučila. Zelo sem počaščena, da je bila lahko del našega življenja in hvaležna sem ji za vse življenjske nauke, ki mi jih je predala. Čeprav je ni več med nami, jo še vedno čutim ob sebi.
“If there ever comes a day, when we can’t be together,
keep me in your heart, I’ll stay there forever.”
Winnie the Pooh
Ljubezen do psov se je z odraščanjem le še povečevala. Leto 2009 je bilo zame prelomno leto, zato sem se odločila, da v svoje življenje sprejmem novega pasjega prijatelja, ki bi s svojim prihodom prinesel svežino, novo energijo. Po tehtnem premisleku sem se odločila za škotskega ovčarja. Usoda je hotela, da je k meni pricapljala psička iz Hrvaške. Z Viivi je bila ljubezen na prvi dotik! Roni je sprejela Viivi z navdušenjem, predala ji je vsa svoja znanja, naučila jo je tako svojih dobrih kot slabih navad :)
Viivi me je popeljala v nov svet, svet kinologije. Skupaj sva se udeležili tečaja male šole, osnovne poslušnosti, Rally obidience-a, obiskovali pa sva tudi tečaj pasjega frizbija, ki je njena strast. Udeležili sva se tudi testiranja za psa terapevta pri Tačkah Pomagačkah, katerega je Viivi uspešno prestala in upam, da bova v bližnji prihodnosti prehodili tudi to pot. Z Viivi sem spoznala tudi zame povsem neznani svet, svet pasjih razstav, nad katerimi pa Viivi ni preveč navdušena. Kljub temu je zaključila hrvaški in slovenski šampionat ter postala hrvaška in slovenska prvakinja v lepoti, je pa tudi na pol poti do naziva mednarodna prvakinja v lepoti!
Ker pa hiša ni dom, če v njej ne prebiva muca in ker je naš dom zelo gostoljuben, imamo doma kar štiri muce :) Vse štiri so rešene iz ulice! Človeška krutost res ne pozna meja...
V aprilu 2016 sem končno uresničila eno svojih največjih sanj in po prevoženih več kot 1700 km v eno smer, je bilo moje prvo, dolgo pričakovano in zelo skrbno načrtovano, leglo na poti!
Registrala sem psarno z imenom “Rosemary Hills”, v spomin na mojo pokojno babico Rožo Marijo. Ime izvira tudi iz mojega domačega kraja, slovenske Istre, natančneje gričevnatega koprskega zaledja. Rožmarin pa je seveda tudi zimzeleni zeliščni grm tipičen za naše Sredozemsko območje in je tudi moje najljubše zelišče :)
16. junija 2016 so se moje sanje uresničile! Viivi (Ch Arsiada Miss Daisy) in Jesper (Ch Milas Live The Dream) sta nam podarila tri prekrasne mladičke!
“Have faith in your dreams and someday
Your rainbow will come smiling through
No matter how your heart is grieving
If you keep on believing
The dream that you wish, will come true!”